Áttă ăzăte dunešnume ke harkes betunde ve re daçine yă vene dele banevise Inta viki arkemă-ye 1517 taberi săl (apr. 2006) deres bahiye o tăsă ۶۴٬۳۴۵ tă banevište măzeruni (taberi/geleki) zevune je dărne
Mázeruni WikiPedia asli xat Arebi hasste, vali banšene ke jáygozine rasm-ol-xat-há re-m ımtıhán hákerden. Hamin-se Látin-e Portal ham dármi o kárvarun tunne ke Látin je-m maqále besájen. Inti maqále-un re tunni In raj dele háršin. Age šemá re vene in xat re ázmáyeš hákenin, tunni še maqálat re Látin je-m banvisin o hamin raj dele dingenin.
In valgun xáli hastene, age tnni vešun re per hákenin
vešune sar kílik hákenin o še banevište re vešune dele váred hákenin:
Žuliyus sezär Rum imprätur u attä denyä gat mardun jä hase.ve attä aşräi xäneväde dele 100 (qm) säl dele denyä bemu.vene jevuni dure rum syäsi vaz xale xär naye.un zamun Sulä rum imperator bye.ve sezär jä xäne ke şe zenä re ke attä sulä deşmenun fämil jä bye re teläq hade.vali ve inattä farmun jä sarpiçi kene u rum jä ferär kene.bad sulä bamerden ve rum dele gerdene u şune rum arteş dele.ve kam kam rum dele attä gat sardär bune u de tä rum gat dige sardärun jä attä bune.veşun rum dele qudret re das dele girene .sezär bade inattä mäjerä şune gol tä untä keşvar re rum jam dar biyäre.ve haft säl jang kene tä axer sar şe hadef re rasene.ve bade gol bayten şune mesr u untä keşvar re girne.ve unje Keleüpaträ jä arusi kene.vaxti ke ene rum dele vene rafexun bamerd bine u ve rum dele tinäre qudret bune.ve re axer sar de tä rumi ke vaxti daşte siye rum snä dele keşene..
